V preteklosti je bilo v navadi, da so matere dlje dojile svoje otroke preden je nastopilo uvajanje goste hrane. S spremembami življenjskega sloga in ko je področje dojenja prešlo pod medicino, je prišlo do novih priporočil in potreb. Pojavile so se mlečne formule, ki pa ne morejo povsem nadomestiti materinega mleka, zato je bilo zdravje otrok slabše in so strokovnjaki pričeli priporočati, da se čim bolj zgodaj vpelje tudi različne kašaste obroke, in sicer že med drugim in četrtim mesecem starosti. V zadnjih dvajsetih letih pa se je tak pogled ponovno začel spreminjati, tako je zdaj priporočilo, da se s tem počaka vsaj do konca šestega meseca. Več o tovrstnih pogledih lahko med drugim preberete na strani Veva.

kdaj je pravi čas za uvajanje goste hrane

Kako oceniti pravi čas za uvajanje goste hrane?

Ker imajo nekateri starši še vedno informacije, da se lahko s tem pohiti, včasih prezgodaj vključijo uvajanje goste hrane. Morda jih zaskrbi nočni jok in potencialna lakota dojenčka, mnenje, da mama nima dovolj kaloričnega mleka, ali pa jih k temu spodbudijo drugi nasveti, tudi s strani pediatra ali patronažne sestre. Če nas na primer dojenček oponaša s cmokanjem z usti, kadar smo odrasli pri jedi, tega ne moremo interpretirati kot željo po hranjenju z našimi jedmi in pripravljenosti nanje, temveč gre zgolj za oponašanje gest in zvokov.

uvajanje gfoste hrane

 

Zanesljivi pokazatelji

Eden najboljših pokazateljev, da je otrok pripravljen za uvajanje goste hrane, je takrat, ko si daje prste v usta in jih žveči. Upoštevati moramo tudi njegov fiziološki in telesni razvoj: za hranjenje s čvrstejšimi živili mora znati sedeti pokonci, kar je nujno že zato, da se izognemo nevarnosti zadušitve, ravno tako pa mora njegova črevesna flora še dozoreti. Podrobnejše nasvete, kdaj govorimo o pravi pripravljenosti za uvajanje goste hrane, najdemo na različnih spletnih platformah, med drugim tudi na portalu Veva.