Ali veste zakaj se strojni tlaki imenujejo tako kot se imenujejo? Za njihovo vgrajevanje namreč potrebujemo poseben stroj, ki bo sproti mešal material. Le tega bo kasneje vgrajena črpalka potiskala po ceveh v prostor po naši izbiri. Strojni tlaki o katerih si lahko sicer več preberete tudi na spletnem naslovu https://www.hotenjka.si/estrihi-strojni-tlaki, morajo biti pripravljeni iz prav posebne mešanice. Ta vsebuje vodo, pesek, cement. Najpogosteje uporabljamo pesek granulacije do največ štiri milimetre.

Koliko časa se ta mešanica suši je predvsem odvisno od njene debeline, pa tudi drugih lastnostih materialov, ki smo jih uporabili. Mojstri, ki se s tem redno ukvarjajo, vam bodo znali povedati, da se en centimeter te mase v povprečju suši od deset do petnajst dni. Če bomo na to podlago položili keramiko, je doba sušenja po navadi krajša; če pa smo se odločili za lesene površine (parket, laminat), bo potrebno čakati nekoliko dlje.

S sodobnimi tehnikami so strojni tlaki cenejši in boljši

V preteklosti so se strojni tlaki vgrajevali kar na kovinsko armaturno ploščo. Tako so se hitreje in lažje armirali. V zadnjih letih pa je tehnika tako napredovala, da to ni več potrebno. Dandanes nam delo močno olajšuje izum, ki mu rečemo mikroarmatura. Mikroarmaturo lahko sedaj dodamo direkt v našo mešanico, kar v končni fazi pomeni, da bodo strojni tlaki vgrajeni veliko hitreje, za povrh pa bomo prihranili še precej denarja. Ob enem je zaradi uporabe sodobnejših materialov ta masa veliko bolj armirana in trdna.

Delci mikroarmature, ki smo jih dodali v mešanico, so namreč na ta način veliko volj enakomerno porazdeljeni po celotni površini naših tal.

strojni tlaki hotenjka

Katere vrste poznamo?

 

Strokovnjaki vam bodo znali povedati, da se strojni tlaki delijo glede na samo debelino in uporabo vezivnih sredstev. Tako obstajajo cementi in samorazlivni strojni tlaki. Prvi so dandanes veliko bolj pogosto uporabljeni, še posebej ko gre za bivanjske prostore. Sami lahko že služijo kot talna obloga, lahko pa čeznje položimo še zaključno površino. Ostali so narejeni na osnovi izravnalne mase ter kalcijevega sulfata. Zaradi njihove grobosti in manj elegantnega videza, jih veliko pogosteje uporabljajo v industrijskih obratih.